Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

PPD/FT pomeni preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Skupaj predstavljata globalni sistem zakonov, kontrol in nadzornih mehanizmov, ki preprečujejo, da bi storilci kaznivih dejanj finančni sistem izkoristili za prikrivanje sredstev nezakonitega izvora ali financiranje terorističnih dejavnosti.

Zahteve s področja PPDFT veljajo za širok nabor organizacij — med drugim za banke, fintech podjetja, ponudnike storitev v zvezi s kripto sredstvi (angl. Crypto Assets Service Providers - CASP ali Virtual Assets Service Providers - VASP), plačilne institucije, revizorje, notarje, računovodje ter številne druge določene nefinančne dejavnosti in poklice (angl. Designated Non-Financial Businesses and Professions - DNFBP).

V bistvu vsakega PPD/FT sistema sta dva cilja:

  • Preprečevanje zlorabe finančnih storitev za kriminalne namene
  • Zaščita integritete in stabilnosti finančnega sistema

Zakaj je to pomembno?

Učinkoviti sistemi PPD/FT:

  • zmanjšujejo tveganje goljufij, korupcije, davčnih utaj, kibernetskega kriminala in organiziranega kriminala,
  • omogočajo zgodnje odkrivanje nedovoljenih dejavnosti,
  • ščitijo organizacije pred regulatornimi kršitvami in izgubo tveganja ugleda,
  • podpirajo globalna prizadevanja za preprečevanje terorizma in financiranja nabave in razvoja orožja za množično uničenje (tveganje proliferacije).

Za zavezance je skladnost tako zakonska obveznost kot tudi bistven element upravljanja tveganj.

Regulativno okolje

Mednarodni standardi

Globalni okvir določa FATF (angl. Financial Action Task Force), ki postavlja mednarodne standarde na področju PPD/FT.

Priporočila FATF določajo celovit in dosleden okvir ukrepov, ki bi jih morale države izvajati za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter financiranju širjenja orožja za množično uničevanje (proliferacije). Države imajo različne pravne, upravne in operativne ureditve ter različne finančne sisteme, zato ne morejo vse sprejeti enakih ukrepov za obvladovanje teh groženj. Priporočila FATF zato določajo mednarodni standard, ki ga morajo države izvajati z ukrepi, prilagojenimi njihovim posebnim okoliščinam. Standardi FATF zajemajo 40 Priporočil s pojasnili.

Evropska unija (EU)

Na nivoju Evropske unije se sprejemajo Direktive (angl. Directives) in Uredbe (angl. Regulations). Direktive se uvajajo v posamezne države članice z zakoni, ki jih sprejme posamezna država, medtem ko Uredbe veljajo neposredno v vseh državah članicah.

Poleg Direktiv in Uredb obstajajo priporočila, tehnični standardi in smernice, ki jih izdajajo evropski regulatorjih in sicer:

  • za banke in finančne institucije Evropski bančni organ EBA (ang. European Banking Authority),
  • za udeležence na finančnih trgih Evropski organ za vrednostne papirje in finančne trge ESMA (angleško European Security Market Agency),
  • za zavarovalnice Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine EIOPA (angleško European Insurance and Occupational Pensions Authority).

Z ustanovitvijo Centralnega nadzornega organa AMLA (angl. Authority for Anti-Money Laundering and countering the Financing of Terrorism) EU uvaja nov, enoten okvir PPD/FT, ki bo zagotavljal enoten nadzor s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in izboljšal sodelovanje med Uradi za preprečevanje pranja denarja. V ta namen je bil 19.6.2024 sprejet sveženj nove zakonodaje (imenovan tudi »EU AML package«), ki vključuje 4 ključne dokumente:

  • AMLAR — uredba o ustanovitvi nov(e) Evropske Agencija za preprečevanje pranja denarja, ki je bila ustanovljena 26.6.2024 in prične s svojim delom 1.1.2028 (Uredba (EU) 2024/1620)).
  • AMLR — uredba, ki določa enotne zahteve PPD/FT, ki se neposredno uporabijo v državah članicah, velja od 1.7.2027 (Uredba (EU) 2024/1624).
  • AMLD6 — direktiva, ki določa nacionalni nadzor in zahteve za Urade za preprečevanje pranja denarja (angl. Financial Inteligence Units – FIU), začela veljati 20.6.2024 (Direktiva (EU) 2024/1640).
  • TFR — uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, se je začela uporabljati od 30.12.2024 (Uredba (EU) 2023/1113).

Cilj svežnja je ustvariti usklajen in dosleden sistem pravil v vseh državah članicah. Več podrobnosti o prihajajočih spremembah je na zavihku PPDFT.

Tehnične standarde in smernice zaenkrat lahko najdete na spletni strani EBA.

Slovenija

V Sloveniji so zahteve PPD/FT določene v ZPPDFT-2, ki ureja:

  • identifikacijo in preverjanje strank,
  • skrbni pregled na podlagi ocene tveganja,
  • stalno spremljanje poslovnih razmerij,
  • prepoznavanje in poročanje o sumljivih transakcijah,
  • preverjanje skladnosti z omejevalnimi ukrepi (finančnimi sankcijami),
  • hrambo podatkov ter vzpostavitev notranjih kontrol.

Poleg zakona, morajo zavezanci upoštevati tudi Uredbe na podlagi zakona (Uredba o seznamu funkcij, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni javni položaj, Uredba o dejavnostih neznatnega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma in Pravilnike, izdane s strani Urada in Smernice, ki jih izdajajo nadzorni organi).

Nadzorni organi v Sloveniji, ki izvajajo nadzor na področju preprečevanja pranja denarja, so:

  • Urad za preprečevanje pranja denarja (kršitve vseh poslovnih subjektov v zvezi s podatki o dejanskem lastniku in kršitve dejanskih lastnikov v zvezi z zagotavljanjem podatkov poslovnim subjektom, pošta če opravlja storitve prenosa denarja preko poštne nakaznice. Prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo, pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle računovodskih storitev, izdajanja garancij in drugih jamstev, izdajanje menic, oddajanja sefov, storitve davčnega svetovanja, trgovanja ali posredovanja s trgovini z umetniškimi deli, promet plemenskih konj).
  • Banka Slovenije za banke, hranilnice, plačilne inštitucije, družbe za izdajo elektronskega denarja in menjalce
  • Agencija za trg vrednostnih papirjev za udeležence na finančnih trgih (borzno posredniške družbe, investicijski skladi, DZU, upravljavci AIS, pokojninske družbe, pravne in fizične osebe, ki zagotavljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi)
  • Agencija za zavarovalni nadzor za zavarovalnice, zavarovalne zastopnike in zavarovalne posrednike
  • Finančna uprava Republike Slovenije (za prireditelje in koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo, z Uradom kršitve poslovnih subjektov v zvezi s podatki o dejanskem lastniku in kršitve dejanskih lastnikov v zvezi z zagotavljanjem podatkov poslovnim subjektom, skupaj s Policijo o nadzoru prijave vnosa gotovine)
  • Tržni inšpektorat za zastavljalnice, pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle poslovanja z nepremičninami, za dajalce kreditov in kreditne posrednike, za lizing družbe, promet plemenitih kovin in dragih kamnov
  • Agencija za javni nadzor nad revidiranjem za revizijske družbe
  • Odvetniška zbornica Slovenije pri odvetnikih in odvetniških družbah
  • Notarska zbornica Slovenije nad notarji
  • Policija (skupaj s FURS-om nadzor na meji Republike Slovenije za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti prijave gotovine v vrednosti 10.000 EUR ali več)