Prihajajoče spremembe zakonodaje

Novi okvir EU za preprečevanje pranja denarja: paket zakonodaje in vzpostavitev Agencije AMLA

Leta 2024 je Evropska unija zaključila obsežno reformo svojega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), znanega kot EU AML paket.
Poleg krepitve obstoječih obveznosti reforma uvaja novi nadzorni organ na ravni EU, Agencijo za preprečevanje pranja denarja (AMLA), s sedežem v Frankfurtu. AMLA bo pričela s svojim nadzorom 1. januarja 2028, kar pomeni novo obdobje centraliziranega nadzora nad preprečevanjem pranja denarja v EU.

Ta pregled opisuje komponente paketa AML, njegove glavne posledice ter ključne korake, ki jih morajo zavezanci sprejeti pri pripravi.

1. Pregled svežnja PPDFT zakonodaje

Sveženj ukrepov za preprečevanje pranja denarja (AML) obsega štiri zakonodajne instrumente, od katerih vsak obravnava poseben vidik ureditve EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

1.1. Uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kripto sredstev

Uredba (EU) 2023/1113 (31. maj 2023) ureja informacije, ki morajo spremljati prenose sredstev in določenih kriptoimetij.
Neposredno se je začela uporabljati po vsej EU 30. decembra 2024. Evropski bančni organ (EBA) je izdal podrobne smernice o izvajanju omejevalnih ukrepov za prenose sredstev in kriptoimetij.

1.2. Uredba o ustanovitvi AMLA

Uredba (EU) 2024/1620 (31. maj 2024) vzpostavlja Agencijo EU za preprečevanje pranja denarja (AMLA) kot novi osrednji nadzorni organ za AML/CFT v EU. Uredba velja od 1. julija 2024, AMLA pa se je ustanovila 26.6.2024.

1.3. Uredba o preprečevanju pranja denarja (AMLR)

Uredba (EU) 2024/1624 (31. maj 2024) določa enotne, neposredno uporabne zahteve AML/CFT za vse države članice. Uporabljati se začne 1. julija 2027, s čimer bo uskladila pravila, ki so se prej razlikovala med nacionalnimi zakonodajami.

1.4. Direktiva o preprečevanju pranja denarja (AMLD6)

Direktiva (EU) 2024/1640 (31. maj 2024) določa, kako morajo države članice oblikovati svoje nacionalne sisteme in institucije na področju AML/CFT. Nadomešča Direktivo (EU) 2015/849 (AMLD5) in jo je treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 10. julija 2027.
AMLD6 spreminja tudi Direktivo (EU) 2019/1937 o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti.

2. Ključne reforme in posledice

2.1. Poenoten in razširjen režim preprečevanja pranja denarja

AMLD6 in AMLR bistveno širita nabor zavezancev – med drugim vključujeta nogometne klube in agente – hkrati pa krepita obveznosti glede preglednosti, dostopa do registrov, nadzora in izvrševanja.
Z uporabo uredb namesto direktiv EU dosega bistveno večjo usklajenost pravil PPDFT v vseh državah članicah.

2.2 Centraliziran nadzor s strani AMLA

Od januarja 2028 bo imela AMLA:

neposredna nadzorna pooblastila nad 40 visokotveganimi finančnimi institucijami in
posreden nadzor nad drugimi zavezanci prek nacionalnih organov.

AMLA lahko tudi neposredno posreduje v primerih nujnih ali čezmejnih tveganj. V nefinančnem sektorju bo AMLA usklajevala in podpirala nacionalne nadzornike in finančne obveščevalne enote (FIU) ter pomagala poenostaviti poročanje in pospešiti analizo sumljivih transakcij.

2.3. Razvoj tehničnih standardov in smernic

Agencija za preprečevanje pranja denarja (AMLA) bo izdala zavezujoče tehnične standarde, smernice in priporočila za pooblaščene subjekte, nadzornike in finančne obveščevalne enote, s čimer bo zagotovila dosledno razlago in uporabo pravil o preprečevanju pranja denarja po vsej EU.

2.4. Okrepljena harmonizacija in pravna varnost

Kombinacija neposredno uporabnih predpisov in standardiziranih tehničnih smernic bo zmanjšala razdrobljenost nacionalnih zakonov o preprečevanju pranja denarja.
To ustvarja bolj predvidljivo in enotno okolje skladnosti – kar je še posebej koristno za čezmejne finančne skupine, ki delujejo v več jurisdikcijah EU.

2.5. Strožja pravila za kripto sredstva in gotovinske transakcije

Prenosi kripto sredstev nad 1.000 EUR bodo podvrženi novim zahtevam glede preglednosti in sledljivosti.
Gotovinska plačila nad 10.000 EUR bodo prepovedana v vsej EU.
Transakcije med 3.000 in 10.000 EUR bodo sprožile obvezno identifikacijo stranke.

2.6. Razširitev kroga zavezancev

Poleg tradicionalnih finančnih institucij obveznosti preprečevanja pranja denarja spadajo tudi nove kategorije, kot so nogometni klubi in agenti .
Ti morajo programe in politike za zagotavljanje skladnosti s področja preprečevanja pranja denarja uvesti do 10. julija 2029.

2.7. Prehod na strožji nadzor

Še preden bo AMLD6 v celoti prenesen v nacionalno zakonodajo, se pričakuje, da bodo regulatorji okrepili nadzor v okviru obstoječe ureditve.
Z ustanovitvijo AMLA se bo močnejši in bolj usklajen pristop izvajal že pred letom 2027.
Zavezancem se svetuje, da v vmesnem obdobju pregledajo, testirajo in okrepijo svoje sisteme in kontrole s področja preprečevanja pranja denarja.

3. Priprava na novi okvir

Zavezanci bi morali pričeti že zdaj z usklajevanjem s svežnjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja.
Tako uredba o preprečevanju pranja denarja kot šesta direktiva o preprečevanju pranja denarja (AMLD6) že jasno določata končna pričakovanja glede skladnosti. Ker je AMLR uredba, se bo uporabljala neposredno v vseh državah članicah, medtem ko bo AMLD6 določila minimalne zahteve za nacionalni prenos.

Za učinkovito pripravo bi morale institucije:

izvesti analizo vrzeli (angl. Gap Analysis) glede na zahteve AMLR in AMLD6,
oceniti integralnost podatkov, spremljavo transakcij in sisteme poročanja za uskladitev s prihodnjimi tehničnimi standardi,
okrepiti okvire upravljanja in strukturo programov skladnosti (politik in navodil) za pripravljenost na nadzor AMLA,
spremljati razvoj smernic AMLA in nacionalnih zakonov o prenosu do leta 2027.

Čeprav bodo vse informacije znane šele po implementaciji AMLD6 in ko AMLA izda tehnične standarde, lahko zgodnja priprava zmanjša stroške in prepreči prekomerno obremenjenost po poteku obdobja za prilaganje.

4. Obeti

Sveženj ukrepov za preprečevanje pranja denarja pomeni doslej najobsežnejšo reformo sistema EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
Z uvedbo enotnih pravil, centraliziranega nadzora in posodobljenega kritja – vključno za digitalna sredstva in netradicionalne sektorje – si EU prizadeva ustvariti dosleden in učinkovitejši okvir za boj proti finančni kriminaliteti. Za zavezance predstavljajo prihodnja leta ključno obdobje za pripravo na strožji nadzor, večjo preglednost in bolj globljo regulativo po vsej Evropi.